Noviciat

Želja slediti Jezusu Kristusu kot kapucin je zorela, svoje življenje želiš popolnoma posvetiti Bogu, čutiš, da je samostan postal že malo bolj tvoj dom in bratstvo tvoja nova skupnost. Navigacijska naprava nas vodi proti 43°08’54.1″N 13°06’07.8″ E…noviciat, mi prihajamo!

Noviciat je zelo pomembno leto, zato je tudi nekoliko drugačno od ostalih vzgojnih obdobij. Kaj pa je tako zelo drugačnega? Na primer: samostan je navadno namenjen zgolj vzgojnemu namenu noviciata in ni kakšnih drugih posebnih pastoralnih aktivnosti, ki bi se odvijale v istem samostanu. To pa zato, da lahko novinci izkusijo zares zgolj življenje redovnika kapucina v najpreprostejši obliki in tudi zato, da so nekoliko odmaknjeni od sveta zunaj samostana – da se lahko bolje posvetijo molitvi, razločevanju in medosebnim odnosom. Življenje torej poteka predvsem v krogu samostana, samostanskega bratstva in med novinci.

Potem pa je tu še zelo vidna sprememba, ki jo opazijo vsi, ki srečajo novince, in to je habit. Na začetku noviciata je preprost obred uradnega začetka noviciata in obred preobleke. Novinci oblečejo obleko preizkušnje – prejmejo habit in z vidnim znamenjem sporočajo, da gre sedaj že bolj zares.

Noviciat je vzgoja za redovno življenje in priprava na prve redovne zaobljube. Odnos do Boga in odnos do bratov, gresta bolj kot kdaj koli v noviciatu z roko v roki. Večina časa novinci preživijo skupaj in spoznavajo, da so bratska molitev, podkrepljena z osebno molitvijo, življenje zakramentov, podelitev Božje besede in duhovne vaje prostor, v katerem raste zavest, da smo vsi ljubljeni Božji otroci in to daje moč za vsakodnevno pristno življenje odnosov. Dnevi so preplet preprostega skupnega življenja in molitve, pri čemer gre tudi za zvestobo in vztrajnost določeni rutini vsakdanjika, kar ustvari tudi primerno okolje za odločanje in raziskovanje, kaj Bog pravi srcu.

Novinci skrbijo za samostan s še kakšno odgovornostjo več kot v postulatu in rastejo v zavedanju, da je samostan zares njihov dom. Uboštvo namreč ni v tem, da je samostan zanemarjen, ampak preprost, zmeren, urejen in čist, da je v njem tudi prijetno živeti in možno z veseljem sprejeti kakšnega gosta.

Ena izmed prvih močnih izkušenj, ko fantje prvič stopijo v svet s habitom, je zunanje služenje. Navadno na področjih stika z ubogimi in potrebnimi pomoči prinašajo ljudem žarek upanja in veselje s svojo navzočnostjo in konkretno pomočjo osebam v stiski. S habitom ne prihajajo k osebam le oni, ampak v liku redovnika prinašajo ljudem navzočnost celotnega bratstva, celotnega kapucinskega Reda. V novincih postopoma tudi tako raste pripadnost kapucinskemu Redu.

Kaj pravi Cerkev o tem kdo je redovnik, kako se je spreminjalo redovništvo skozi zgodovino, kaj nam pravijo zgledi kapucinskih svetnikov, kaj pomeni živeti evangelijske svete…so nekatere tematike, ki jih novinci obravnavajo pri dopoldanski “kapucinski šoli noviciata”.

V vzgoji za redovniško življenje in pri pripravi na prve redovne zaobljube sodelujejo vsi stalni bratje kapucini, ki skrbijo tako za lep potek dopoldanske šole, za duhovno spremljanje in animiranje bratstva; med njimi ima posebno vlogo magister novincev.

Novinci, ki želijo popolnoma posvetiti svoje življenje Bogu, slediti Jezusu Kristusu na kapucinski način, in ko magister s sovzgojitelji pozitivno potrdi njihovo željo, lahko po enem letu noviciata izrečejo prve redovne zaobljube. Novinec se zaobljubi, da bo živel v pokorščini, uboštvu in čistosti in postane brat kapucin z začasnimi redovnimi zaobljubami.

…ni več novinec, sedaj je brat kapucin, redovnik z začasnimi zaobljubami.. Le kaj to pomeni?…Vzgojna pot vodi naprej v…