KAPUCINSKI SAMOSTAN

Kapucinski trg 1,
4220 Škofja Loka

tel. 04/512-09-70, faks 04/506-30-04
tel. knjižnice: 04/506-30-05
splet: http://www.kapucini.si
e-pošta: kapucini.loka@rkc.si

Ogled knjižnice in stalne razstave je možen ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9h do 14h, ostale dni po dogovoru.
Vstopnina vodenega ogleda razstave:
odrasli: 2 EUR, šole: 1,5 EUR
***
Priložnost za sv. spoved je redno pri sv. maši. Izven bogoslužja pozvonite na samostanski porti.


KAPUCINSKI SAMOSTAN S CERKVIJO SV. ANE

Temeljni kamen za kapucinski samostan v Škofji Loki je bil blagoslovljen 28. aprila 1707. Samostan in cerkev so dogradili v treh letih. Z novim letom 1710 se je v cerkvi začelo redno bogoslužje in 22. junija 1713 je cerkev v čast sv. Ani posvečena. Leta 2006 smo obhajali 300 letnico samostana.
Glavna oltarna podoba prikazuje sv. Ano na smrtni postelji. Ob njej so zbrani vsi njeni najdražji: hčerka Marija z vnukom Jezusom v naročju, zet Jožef, prepoznamo ga po liliji, ki jo drži v rokah in mož Joahim.
Na stranskih podobah so upodobljeni: teta Elizabeta s sinčkom Janezom Krstnikom in njen mož Zaharija.
Prva kapela je posvečena Mariji Pomočnici, zavetnic loškega mesta, druga sv. Frančišku Asiškemu in tretja loretski Materi Božji.
KNJIŽNICA PATRA ROMUALDA MARUŠIČA
Znamenitost samostana je njegova knjižnica, ki se je močno povečala leta 1786, ko so vanjo vključili knjige takrat ukinjenega kapucinskega samostana v Kranju.
Danes šteje kapucinska knjižnica okoli 5.200 knjižnih enot starejšega fonda, ki imajo status kulturnega spomenika, in okoli 20.000 enot novejšega fonda. Med njene dragocenosti sodi 21 inkunabul, se pravi knjig, ki so tiskane pred letom 1500, med katerimi je najstarejša iz leta 1473. Med rokopisi je najznamenitejši ŠKOFJELOŠKI PASIJON (Processio locopolitana), ki ga je leta 1721 napisal kapucin p. Romuald Marušič in je najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo.

STALNA RAZSTAVA O ŠKOFJELOŠKEM PASIJONU

V času katoliške prenove v 17. stoletju so škofje vabili kapucine, kot nosilce »nove, evangeljske pridige«, neposredne pobude za ustanavljanje samostanov pa so največkrat prišle od prebivalcev mest.
Prvi samostan so ustanovili 1591 v Gorici, v Ljubljano so prišli 1606, potem pa v vrsto slovenskih mest (Celje 1609, Maribor 1613, Radgona, Trst in Krmin 1617, Ptuj 1623, Beljak 1629, Sv. Križ pri Ajdovščini 1637, Kranj in Krško 1640, Celovec 1646, Gradišče ob Soči 1650, Novo mesto 1658) in Škofja Loka. Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem.
Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so skušali to skrivnost približati tudi vernikom. V Škofji Loki so táko procesijo verjetno prvič uprizorili leta 1713, ko je bila posvečena cerkev sv. Ane. Zadnjič so jo v prvotni obliki pripravili leta 1768.
Leta 1999, 2000 in 2009 je bil Škofjeloški pasijon znova uprizorjen. Škofjeloški pasijon odmeva danes tudi v umetnosti. Ločan Vinko Mohorčič ga je upodobil v bakrenih reliefih. Nazorno predstavitev Škofjeloškega pasijona pa je na panojih z besedo in sliko pripravilo tudi Muzejsko društvo Škofja Loka. Oboje je na ogled v prostorih knjižnice.