Bratje Kapucini


Moliti s Svetim pismom (br. Štefan Kožuh)

Romanja v Assisi in San Giovanni Rotondo

Program v Domu duhovnosti
Kančevci v letu 2018

11. nedelja med letom (B) - Prišla je žetev

11. navadna nedelja (B) - Gospodov dan z Besedo

Naše knjige
Uredi oz. spremeni to novicoMoliti s Svetim pismom: Vzemi si čas in sprejemaj vstalega Jezusa
Objavljeno: 12.4.2018

»K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: 'Če hočeš, me moreš očistiti.' Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: 'Hočem, bodi očiščen!' Gobe so takoj izginile in bil je očiščen« (Mr 1,40-42).

Gobavost: strašna, nekoč neozdravljiva bolezen, človeka ni le dobesedno razjedala pri živem telesu, ampak ga je tudi družbeno osamila. V zgodovini poznamo celo primere, ko je srenja za človeka, ki so se mu pojavile gobe, v njegovi navzočnosti opravila mašo zadušnico in ga odposlala: za vedno je bil izbrisan iz mestnega registra, izobčen iz dežele živih, obsojen na osamljenost.

Sprašujem se, če ni morda »gobavost« tega našega časa blazna naglica, ki ima za posledico kronično pomanjkanje časa?! Dovolj je doživeti gnečo na enem od mednarodnih letališč ali pa se peljati po široki obvoznici večmilijonskega mesta. Gneča duši. Vsak po svoje hiti. Ljudje se zdijo odsotni. Kdo še koga pozna, pozdravi? In ko se nenadoma promet ustavi, si ena popravlja jutranji »make up«, drugi brska po tablici, vsak tretji telefonira …

Tudi kristjani smo potopljeni v ta isti svet naglice, ki človeka osami. Iz njega ne moremo pobegniti in tudi prav bi ne bilo, ker smo postavljeni v ta svet … kot kvas in sol, ki dajeta življenju okus in moč in kot luč, ki osvetljuje in skrbi za barvitost. Izgovor, da nimaš časa (za molitev, namreč), je iz trte zvit. Skušaj iskreno pogledati na dan, ki se izteka in med številnimi, tudi zares pomembnimi opravili, boš lahko našel vsaj enega, ki bi ga brez škode opustil: in že si našel (žal zamujeni) čas, ko bi lahko molil. Če iskrenosti dodaš še kanček potrebne samokritičnosti, boš lahko celo ugotovil, da si vsaj nekaj časa nekoristno zapravil. Vidiš, da si tudi danes imel čas, ko bi lahko molil!

Čas imam za tisto, za kar si ga hočem vzeti. Potrebno je hoteti. Želje, pa naj bodo téše tako pobožne, niso dovolj! In če ostajamo le pri njih, kronično zapravljamo čas.

Ne verjemi, da si boš s hitenjem pridobil čas. Le takrat, ko se ustaviš, imaš čas dobesedno v svojih rokah. Tako preprosta in življenjsko uporabna logika, da jo je vredno poskusiti; poznamo namreč le tisto, kar (do)živimo. Tudi gobavec se je ustavil, celo pokleknil je in tisti dvakratni »hočem« ga je očistil. Čudež se je zgodil zato, ker se je gobavec srečalz Jezusom Kristusom.

Za naslednje dni, morda celo za ves »velikonočni« mesec, si naredi načrt: razporedi si čas tako, da ga bo nekaj tudi čisto samo zate in hkrati za Gospoda … da se bosta lahko srečala. Morda boš zato prej vstajal … Svet bo zagotovo bogatejši in mirnejši, če boš kakšen večer namesto poročilom, prisluhnil Bogu … Sicer pa: ljubezen je iznajdljiva! In potem vztrajaj, bodi prilično ali neprilično! Ne dovoli, da bi minil dan, ne da bi molitev tvojemu življenju vdihnila dušo.

* * *

Ob letošnji veliki noči se lahko tudi mi, vsak s svojimi gobami, še tesneje oklenemo Jezusa iz Nazareta, »ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj, delal dobra dela in ozdravljal vse … Mi smo priče vsemu … Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan …« (Apd 10,37-40).

Tako apostol Peter v hiši pobožnega in bogaboječega stotnika Kornelija povzame Jezusovo odrešenjsko moč. Med drugim lahko iz besed učenca razberemo Učiteljevo hrepenenje, da bi se moč odrešenja dotaknila slehernega človeka.

Jezusovo triletno javno delovanje je bilo krajevno zelo omejeno. Šele poveličani, vstali Gospod lahko stopi na življenjsko pot vsakega človeka. Žal pa vse prevečkrat prezremo njegovo zagotovilo, da ostaja z nami vse dni do konca sveta. Zaradi šibke vere odmikamo njegovo odrešenjsko navzočnost v davno preteklost nepomembne rimske province ali pa v skrivnostno prihodnost poslednjega dne. Vstali Gospod pa stoji pred vrati slehernega od nas in trka. Če mu odpreš, bo z vsemogočno in dejavno ljubeznijo stopil v tvoje življenje. Molitev sprejemanja vstalega Jezusa ti lahko pri tem zelo pomaga.

V veri torej začni sprejemati vstalega in od mrtvih obujajočega Jezusa. Pri tem so ti lahko v oporo naslednje misli, ki jih izgovarjaj v primerno dolgih presledkih (npr. vsako minuto) in dovoli, da v molku njihova moč, ki je Vstali Gospod, prevzema tvojo dušo.

Jezus, vstopi v mojo notranjost …
Vzemi v posest vse moje bitje …
Vzemi me z vsem, kar sem, kar mislim in kar počnem …
Vzemi najglobljo notranjost mojega srca …
Ozdravi mojo rano, ki me tako zelo skeli …
Izderi ta trn tesnobe …
Odstrani vse strahove, zamere, skušnjave …

Na ta način si dovolil Jezusovemu Duhu, da prodira v tvoje bitje in ga preplavlja. Ob izrekanju omenjenih misli skušaj občutiti, kako se njegova poveličana navzočnost dotika tudi najbolj oddaljenih kotičkov tvoje duše in jemlje v posest vse kar si, kar misliš, kar delaš … Ko z veseljem in brez pridržkov sprejemaš Vstalega, se v tebi dogaja odrešenje. Jezus, ki je tolike ozdravil, se sedaj s svojo močjo dotika tvojih ran, on, ki je nekoč ozdravljal nemir duha, zdaj izdira trn tvoje tesnobe, ki te pritiska k tlom.

Sedaj se skupaj z Vstalim Gospodom, ki živi in deluje v tebi, podaj na poti tvojega življenja in ga vprašaj:

Jezus, kaj želiš, da storim? …
Kako bi ti pogleda tistega človeka? …
Kako bi se ti odzval na to težavo? …
Kaj bi ti storil na mojem mestu? …
Jezus, tisti, ki gledajo mene, naj vidijo tebe …
Popolnoma me preoblikuj, da bom živa prosojnost tvojega bitja!

Ko se v spremstvu vstalega Jezusa in odet v njegovo podobo ustaviš pri človeku, s katerim se ne razumeš, bo odrešen tudi on, ker ga bo preko tvojih oči dosegel Jezusov pogled; po tvoji kretnji se ga bo dotaknila Jezusova dobrohotnost; po tvoji besedi bo deležen Jezusovega razumevajočega odpuščanja … Na tvojem obrazu sedaj jasneje odseva Jezusova podoba: ti nisi več samo ti; v tebi živi in po tebi deluje vstali Jezus.

br. Štefan Kožuh
(Objavljeno v Magnificat, 2018, št. 4)



Sorodno iz kategorije “Moliti s Svetim pismom”...


išči po novicah in vsebini

Napovednik


Arhiv novic