Bratje Kapucini


Moliti s Svetim pismom (br. Štefan Kožuh)

Romanja v Assisi in San Giovanni Rotondo

Program v Domu duhovnosti
Kančevci v letu 2018

20. nedelja med letom (B) - Moja kri je resnična pijača

20. navadna nedelja (B) - Gospodov dan z Besedo

Naše knjige
Uredi oz. spremeni to novicoMoliti s Svetim pismom: Pogled povzdigujem proti nebu – moliti s stvarstvom
Objavljeno: 23.5.2018
Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! (Ps 8).
Kako veliko je tvojih del, o Gospod! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij (Ps 104).
Gotovo si tudi ti že kdaj občutil nekaj tega, kar je slutiti iz te iskrene slavilne molitve psalmista, ki skozi lepoto stvarstva izkustveno zaznava Stvarnika. Med razmišljanjem o tem, koliko smo v vsakodnevnem življenju, ki ga zaznamujeta naglica in nenehno spogledovanje z zaslonom »pametnega« telefona, sploh še sposobni videti globlje, kot zmorejo zreti telesne oči, se mi utrne spomin na eno od planinskih tur. Na strmi poti sem se ustavil ob kapelici, ki je bila brez svete podobe; no, še stene ni bilo, kamor bi jo človek lahko obesil. Ne, ni bila napol porušena, opuščena kapelica; prav nova je bila in izredno domiselno zasnovana. Ko sem postal pred njo, sem lahko kakor skozi na stežaj odprto okno zrl mogočnost gora, ki so vabile k slavljenju Vsemogočnega.
 
Sv.  Bonaventura (+1274), duhovni sin in spreten razlagalec sv. Frančiška Asiškega, zapiše, da je stvarstvo kakor čudovita pesem, ki valoví v najlepši melodiji; to je pesem, ki jo Stvarnik v vsej svoji svobodi in domišljiji ustvarjanja poje v brezmejno prostorje vesolja. On preprosto želi, hoče, mora ustvarjati, ker je Ljubezen. In popolna ljubezen ne more biti nikoli samozadostna, zazrta vase, zaprta  v svojo intimo, pa čeprav je to Sveta Trojica sama, ampak se želi, hoče, mora svobodno, zastonjsko, nenehno podarjati drugim. Zdi se, da je stvarstvo kakor reka, ki žubori, vre, kipi iz neusahljivega Izvira ljubezni, se razsipno razliva skozi pokrajino, jo očiščuje in jo dela rodovitno … dokler se končno ponovno ne zlije s svojim Izvirom.
 
In kakšna je v tem neustavljivem stvarjenjskem krogotoku vloga človeka? Samo mi, ki nam je bil ob stvarjenju vdihnjen oživljajoči Duh, lahko nememu stvarstvu ponudimo zavestni ljubeči glas in skupaj z njegovo milijardno raznolikostjo – kakor sv. Frančišek Asiški – pojemo Stvarniku Hvalnico stvarstva.
 
Ko se boš torej ponovno podal v osrčje neokrnjene narave, lahko poskušaš tudi ti v duhu Psalma 104, ki ga imej ves čas molitve odprtega pred seboj, moliti s stvarstvom: kontemplativno občuduj vse, kar dosežejo tvoje oči: oblake in veter, gorske vrhove in doline, travnike in gozdove, rože in žitna polja, sonce in luno … Ob vsaki stvari, ki jo občuduješ, vzklikni iz vsega srca: Gospod, moj Bog, kako si velik! (Ps 104,1).
 
Ves čas skušaj vsrkavati in se potapljati v ubrano melodijo stvarstva; poslušaj njegov glas: petje ptic in šepet vetra, žuborenje vode in brenčanje čebel … V njihovem imenu in skupaj z njimi ponavljaj: Vse Gospodove stvari, slavite Gospoda!
 
Prebudi v sebi zavest vesoljnega bratstva in v Bogu Očetu začuti vsako stvar kot brata, sestro. Čuteče se potopi v brezmejnost stvarstva, zaznaj njegov utrip, veselje do življenja … prepusti se mu in občuti, kot da bi plaval v vesoljnem življenju.
 
Stvari prosi odpuščanja zaradi mnogovrstnega izkoriščanja in nasilja, ki ga ljudje vsakodnevno zagrešimo proti njim. Občuti in izrazi hvaležnost za vso dobroto, ki jo stvari prispevajo za našo srečo.
 
V molitvi s stvarstvom ponavljaj naslednje verze iz Psalma 104. 1: Slávi, moja duša, Gospoda. Gospod, moj Bog, kako si velik, veličastvo in sijaj si oblekel. 24: Kako veliko je tvojih del, Gospod! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij. 31: Gospodova slava naj traja na veke, Gospod naj se veseli nad svojimi deli. In 33: Pel bom Gospodu v svojem življenju, igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival. Ter uvodni verz Psalma 8: Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!
 
»Kako lepa je narava tam visoko,« mi piše znanka, ki redno zahaja v gore in zna občudovati stvarstvo. »Kako skladni so šopki rož, pri katerih ni sodeloval noben aranžer. Občudujem prečudovite cvetlice, ki kukajo iz skalnih razpok, in se zavem, kdo jim daje življenje in moč vztrajanja v zame nemogočih razmerah. Da, v razmislek meni, ki tolikokrat tarnam zaradi ›razpok‹ življenja. A vem, da prav iz tega vedno nastane nekaj lepega!«
Zares čudovito! Ker veruješ, si lahko opazila, kako je Božja luč zasijala skozi barvno okno stvarstva.
 
Te sicer naravne, a ne samoumevne duhovne drže je zmožen človek, ki je občutljiv za tihe vzgibe njemu lastnih duhovnih globin, kamor je Stvarnik vtisnil svoj neizbrisni pečat in večno plamenečo žejo po Njem. Jezus Kristus, ki je prišel, da bi nam razodel Očeta, je še povečal v nas hrepenenje po neskončno dobrem, večnem, usmiljenem … Očetu. Ko se je štirideset dni po vstajenju pred učenci vzdignil in ga je zastrl oblak, so oni nemo strmeli v nebo, kot da bi iskali nevidno pot Domov.
 
Na koliko različnih in neverjetnih načinov današnji človek išče svojo pot sreče. Človek je večni iskalec sreče! Našel jo boš, vendar ne z begajočim in bežnim, površinskim in površnim pogledom naokoli, pač pa s pogledom, povzdignjenim navzgor in obrnjenim navznoter.
 
Blagor človeku, ki se odpre, in pogled povzdiguje proti nebu in v globino. To lahko zelo preprosto storiš tudi ti s t. i. molitvijo dviganja. V duhu ali polglasno začni izgovarjati kratke molitvene vzdihljaje, ki jih najdeš ob koncu tega zapisa. Tvoj duh naj se opre na izgovorjeno misel in začne potovati od sebe proti Njemu. Vsa tvoja pozornost je usmerjena v »Ti«; celotni »jaz« trdno in nepremično ostane v celotnem »Ti«.
 
Pri tem se miselno ne naprezaj, da bi dojel vsebino izgovorjene misli. Misel naj ti le pomaga, da ljubeče častiš svojega Boga. Če na primer rečeš: »Ti si nespremenljiva večnost!«, se ne naprezaj, da bi razumel, kako in zakaj je Bog večen, ampak ga preprosto »glej« in zamaknjeno občuduj kot večnega.
 
Ko ti uspe utišati tvoje bitje, bodi mirno navzoč pred Njim, v katerem živimo, se gibljemo in smo. Potem polglasno izgovori misel in dopusti, da njena vsebina čim globlje prepoji tvojo dušo. Vsaj pol minute, če ne dlje, ostani molče prevzet, z mirno pozornostjo poslušaj odmev, prepusti se Njemu, ki te želi zajeti v svoj tok ljubezni. Ko se ena misel »izčrpa«, izgovori naslednjo misel; ves se prepusti njeni vsebini, ki je Bog sam. Ob vsaki naslednji misli »jaz« vedno bolj izginja, medtem ko »Ti« vedno bolj prevzema vse tvoje bitje. Vidiš, tvoj duhovni pogled, ki se je dvigal, se je končno umiril v tvojih lastnih globinah, kjer prebiva Gospod.
 
Molitev s stvarstvom bo lahko zaživela v tebi šele potem, ko boš v svoji poslednji samoti srečal Gospoda in dlje časa ostal z Njim, kakor sv. Frančišek Asiški. Preden je malo pred svojo smrtjo zapel Hvalnico stvarstva, je leta in leta častil Gospoda v samoti in molku votlin.
Pri molitvi dviganja so ti lahko v pomoč naslednje misli, ki se navdihujejo ob Hvalnicah Bogu najvišjemu sv. Frančiška Asiškega:
 
Ti si moj Bog.
Ti si Bog od vekomaj in na veke. Ti si nespremenljiva večnost.
Ti si neskončna veličina.
Ti si brez začetka in brez konca. Ti si tako daleč in tako blizu.
 
 
Ti si moje vse.
Ti si moj popolni počitek. Ti si moja trdnost.
Ti si moja gotovost.
Ti si moja potrpežljivost. Ti si moje veselje.
Ti si moje večno življenje, veliki in čudoviti Gospod. Amen.
 
Br. Štefan Kožuh
je generalni vikar reda manjših bratov kapucinov
 


Sorodno iz kategorije “Moliti s Svetim pismom”...


išči po novicah in vsebini

Napovednik


Arhiv novic