Bratje Kapucini


Romanje v Assisi

Program v Domu duhovnosti
Kančevci v letu 2019

Vstopite skozi ozka vrata - 21. navadna nedelja (C)

21. navadna nedelja (C) - Gospodov dan z Besedo

Naše knjige
Uredi oz. spremeni to novicoMoliti s Svetim pismom: Najdi si čas in prostor za molitev
Objavljeno: 3.9.2018

»Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave. Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvaritev« (Jak 1,17-18).

Čas in prostor, ki sta naše neobhodno potrebno življenjsko okolje, sta nedvomno dober dar in darilo, ki prihaja od zgoraj, od našega modrega Stvarnika. Najbolj naravno okolje, kjer se čas in prostor nerazdružno povezujeta, je družina. Vsakdo od nas je na sebi lasten način član določene družine, te genialne Božje ustanove: kajti »ni dobro za človeka, da je sam« (2 Mz 2,18). V sodobnem (našem!) času opažamo grozeče razpadanje družine. Veliko razlogov za to bi lahko našteli; eden od njih je gotovo tudi ta, da je Bog, snovalec družine, pogosto odrinjen na rob ali pa povsem pozabljen, čeprav je v resnici »ustanovni član« vsake družine. Morda je to (pre)temna slutnja, a zdi se, da je zelo malo krščanskih družin, ki še ohranjajo redno skupno družinsko molitev. To pa pomeni, da družina nima več središča in posledice so prej ali slej očitne.

Morda si družinski oče ali mati, sin, hči, dedek ali babica … Skušaj še enkrat pazljivo prebrati zgornje besede apostola Jakoba in se razveseliti daru tvojih staršev in lastnega starševstva … možnosti prejemanja in dajanja … vsega tistega, kar je v najbolj izvirni obliki lastno družini. Predvsem pa skušaj za vsem plemenito človeškim v krogu tvoje družine zaslutiti »Očeta luči«, od katerega prihaja »vsak dober dar in vsako popolno darilo«.

In tukaj bi se v resnično vernem človeku moral zgoditi »klik«: »Verujem, da si ti, Oče, zasnoval barko naše družine in jo odrinil na odprto morje, zato te prosim: ostani z nami! Veslali bomo že mi sami, Ti pa jo krmari, brani jo pred viharji, varuj nas brodoloma, reši nas iz vode, če že tonemo!«

Morda si oče ali mati, odraščajoči sin ali hči, srečni dedek ali babica, ki še sme živeti v krogu svojih … imej pogum in v moči Svetega Duha poživljaj vašo družinsko molitev, ki morda hira v rutini; obnovi zaklad opuščene družinske molitve; obrni list vaše družinske zgodovine in pogumno povabi k skupni molitvi … Vedi: družina, ki skupaj moli, ostane skupaj! Morda ti bo v pomoč, če kratko zapišem, kako molijo v nekaterih družinah, ki jih poznam.

Če le utegnejo, pri Rodrigezovih radi sedejo k skupnemu obedu, se primejo za roke in na mamin namig (ona je hišna duhovnica) eden od njih izreče Bogu zahvalo in prošnjo za blagoslov, ki objame družino, njihove prijatelje, ljudi v posebnih potrebah … Povem vam: »Kalorična minutka« moči, ki sem jo bil večkrat deležen.

Pri Frankovih so si čas za skupno molitev rezervirali ob večerih. Ko so se šele pred nekaj leti odločili za televizor, so se hkrati dogovorili, da ta ne bo ovira za njihovo družinsko večerno molitev. Vsi, ki so doma, se ob določeni uri zberejo in nič hudega ni, če kdo manjka. Različni urniki so tudi v njihovi družini nekaj običajnega. Toda tisti, ki je od doma ve, da njegova družina, ki je tudi ta večer zbrana v molitvi, še posebej moli zanj.

Poznam številno mlado družino, ki je ob urejanju svojega novega doma, kljub skopemu prostoru za vse, mislila tudi na molitev. Uredili so si malo hišno kapelo, kamor se lahko vsak kadarkoli umakne v potrebno intimnost in na ta način blagoslavlja njihov dom.

»Nekdo mora prinašati luč v družino«, so si v dobi odraščanja njihovih otrok rekli pri Klarinih. Od takrat vsak dan eden od njih gre k maši v imenu vseh in od nje za vse prinaša blagoslov Luči.

Morda bo tvoje povabilo k skupni molitvi naletelo na gluha ušesa. Ne obupaj! Bolečino spremeni v daritev: tiho prinašaj tvojo družino pred Vsemogočnega, naj On ob svojem času odpre vrata njihovih src.

* * *

Poleg tega naravnega okolja za molitev, ki je primarno občestvo družine, pa je pomembno imeti za molitev posebej namenjen kotiček v svojem domu. Zgovorno je, kako je Jezus pred svojim zveličavnim trpljenjem »vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil … Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: 'Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore'« (Mr 9,2.5).

Ob tako veličastnem dogodku, kot je Jezusovo spremenjenje na gori, ki vnaprej pokaže njegovo poveličanje, se zdi skoraj nevredno izpostaviti dve podrobnosti, ki v svojem nedrju varujeta skrivnost božanstva. Najprej je zgovorna in nikakor naključna Jezusova izbira kraja, kjer svojim trem apostolom dá za hip zreti svetlobo svojega prikritega božanstva. Tega ni hotel storiti kjerkoli, ampak jih je popeljal na samotno goro, ki je v Svetem pismu privilegiran kraj Božjega razodevanja človeku. Pomenljiv je tudi Petrov predlog, da bi kar ostali na tistem izbranem kraju, ki ga je zaznamovala posebna izkušnja Božje bližine.

Ko odkrivamo nekatere praktične vidike, ki naj bi nam pomagali pri osebni in skupni molitvi, ne gre zanemariti izbire kraja, kjer se hočemo ustaviti pred nevidnim Božjim obličjem in ga častiti. Čeprav je Bog navzoč povsod in se lahko na njemu lasten in izviren način razodene komurkoli in kjerkoli, je vendarle za nas ljudi pomembno, da za srečanje z Bogom izberemo primerno okolje. Verjetno si ne moreš vsak dan privoščiti »razkošja« z molitvijo posvečenega okolja v tihoti cerkve ali samostanskega kora – kapele, kjer se molitev občutno lažje dviga k Bogu.

Zaradi vedno hitrejšega načina življenja se ni le skrčil čas za Boga, ampak se vedno bolj krči tudi »naravno« okolje za (osebno) molitev. Večerno tihoto nekdanje podeželske izbe je že davno začel motiti glas radia in t. i. »bohkov kot« je marsikje moral odstopiti mesto raznovrstnim ekranom. Sodobni dom je zato do neke mere izgubil svojo intimnost. A ne povsod! Omenil sem družino, ki si je za molitev uredila celó posebno sobo, kjer se zbirajo k skupni molitvi in kamor se lahko umakne posameznik v osebno molitev.

Kakor si moramo za molitev »utrgati« del svojega časa, tako si lahko zanjo doma ponovno uredimo tudi »molitveni kot«. Nekaj preprostih namigov, na kaj je vredno biti pozoren, ko si urejamo molitveni kot: skušajte izbrati čimbolj miren del vašega doma, kamor ne bodo vdirali glasovi od zunaj. Prav je, da se vsa družina strinja z odločitvijo in ta kraj sprejema kot domače – družinsko svetišče. Središčno mesto v molitvenem kotu naj ima Kristusov križ, ob njem sta lahko tudi Marijina podoba in odprto Sveto pismo na strani dnevne Božje besede, ob kateri se boš lahko ustavil tudi večkrat čez dan. Med sámo molitvijo je primerno, če prižgeš svečko ali oljno svetilko, ki je znamenje navzočnosti živega Boga. Še pomembneje pa je, da za tvoj čas molitve vedo tvoji najbližji, da te ne bodo motili s svojimi pričakovanji ali zahtevami.

Prav je, če duhovnika ob obisku vašega doma prosite, da vam blagoslovi molitveni kot. Predvsem pa naj ga posvečuje redna vsakodnevna molitev … Le tako bo molitveni kot vedno bolj kraj milosti, kamor se boš rad vračal, kjer se boš zares počutil doma. In to, kar nevede svet išče, postaja tvoje domače svetišče: kraj, kjer se porajata mir in vse dobro, ki vselej izvira iz intimnega osebnega srečanja z Gospodom!

br. Štefan Kožuh
je generalni vikar reda manjših bratov kapucinov

(Objavljeno v Magnificat, 2018, št. 9. str. 4-7)

 



Sorodno iz kategorije “Moliti s Svetim pismom”...


išči po novicah in vsebini

Napovednik


Arhiv novic