Poglejmo si mnenja nekaterih sociologov in psihologov, ki so raziskovali vrednote pri mladih. V zapisanem sicer veliko povedo o osebnih pogledih na družino, zato pa je toliko bolj razveseljivo, kar morajo priznati po opravljeni raziskavi. Novinarka Dragica Korde je v članku z naslovom »Dokaj 'nemladinsko': imeti družino« (Večer, 30. januar 2006, str. 4) zapisala tudi naslednje:

Raziskave mladine kažejo ne samo to, da mladina ima vrednote, ampak tudi to, da so te vrednote po besedah sociologinje Tanje Rener tako konzervativne, da so že kar »nemladinske«. Osrednja med njimi je namreč imeti družino, otroke, dobro službo in živeti srečno družinsko življenje. … A to še ni vse: dr. Mojca Novak je v obsežni raziskavi družbenih omrežij lansko leto ugotovila, da igra družina, ki je po vsesplošnem prepričanju v razsulu, centralno vlogo v življenju slehernega posameznika: vsem družbenim institucijam navkljub, ki naj bi prevzemale nekatere njene funkcije, je še vedno primarni sedež človekovih emocionalnih in materialnih opor. Tudi dr. Veljko Rus, ki je skupaj z dr. Nikom Tošem zaključil orjaški projekt Vrednote Slovencev in Evropejcev, v katerem je zasledoval slovenske vrednote na mednarodnem zemljevidu vrednot, je na javni predstavitvi v jeseni priznal, da je visoka vloga družine na hierarhiji vrednot ob koncu 20. stoletja največje presenečenje ne samo zanj, temveč za vse družboslovce. Zaradi obsežnega prenosa njenih funkcij na družbene tvorbe, ki so se uveljavile v državi blaginje, so namreč pričakovali, da bo njena vloga oslabila. Zgodilo pa se je prav nasprotno, družina je ohranila ne samo pomembno, ampak zelo pomembno mesto v življenju vseh evropskih prebivalcev. Pri tem ni večjih razlik med katoličani in protestanti ali med bolj ali manj laičnimi družbami, saj najdemo največ tistih, ki menijo da je družina zelo pomembna tako v katoliški Poljski in Irski kakor tudi v protestantski Angliji in liačni Švedski. Sodobna evropska družina, v kateri prevladujejo namesto patriarhalnih enakopravna partnerska razmerja, postaja vse bolj prostor intime, ki omogoča vsem družinskim članom čustveno izražanje in osebni razvoj. Zakon postaja vse manj institucija in vse bolj skupnost. »Očitno je torej«, pravi Rus, »da družba lahko zagotavlja družini podporno okolje, nikoli pa ne more nadomestiti starševske vloge pri dozorevanju otrok.«