Velika noč 

Apd 10, 34a. 37-43; Kol 3, 1-4; Jn 20, 1-9

1. Vsako praznovanje ima v sebi nekaj lepega, privlačnega, žlahtnega, od preprostega osebnega ali družinskega praznovanja do velikih praznovanj, ki povezujejo narode in kulture sveta. Kakor so lepa, od družinskega godovanja do skrivnostno veselega Božiča, pa je Velika noč po bogastvu bogoslužja in predvsem po vsebini dogajanj, ki niso le spomini, ampak predvsem naša sedanjost, nenadkriljiva. Praznovanje vstajenja, Gospodovega in našega! Če se ob drugih praznikih predvsem spominjamo nečesa, kar se nam zdi pomembno, pa je Velika noč praznik naše prihodnosti, ki se začenja z vstajenjem in ne pozna več konca. Res dan, ki ga je naredil Gospod!

2. Beseda nam skuša približati vsaj odsev razpoloženja tistih ljudi, ki so se osebno srečali z vstalim Gospodom, ki jih je dejstvo Gospodovega vstajenja prežarilo, jim odprlo nova obzorja, drugačen pogled na svet, jih porinilo v nova snovanja in načrtovanja, ki se niso več ustavljala v okvirih vidnega sveta in jih leta niso več omejevala, njih misli in načrti so posegli v neminljivost:

- kolikokrat je Gospod govoril učencem o svoji smrti in da bo po treh dneh vstal, pa niso razumeli in še v velikonočnem jutru apostola, omotična od dogajanj velikega petka nista še umela pisma, da mora vstati od mrtvih;

- kako potem, ko prejmejo največji vstajenjski dar, Svetega Duha, kar kipi iz njih prepričanje: Bog ga je obudil tretji dan – mi, ki smo z njim jedli in pili, smo priče – njega je Bog določil za sodnika živih in mrtvih – ni več moči, ki bi jih zadržala, da ne bi govorili o dogodku, ki je spremenil smer človekovega življenja in njegovemu bivanju dal novo, večnostno vsebino;

- apostol, ki je izrečno poudaril svoje osebno srečanje z vstalim Gospodom, spodbuja, naj vendar dvignemo poglede nad svojo omejeno vsakdanjost: po tem hrepenite, kar je zgoraj, ne po tem, kar je na zemlji, saj je vstali Kristus tudi nam odprl nove, dotlej nepojmljive možnosti: z njim bomo v slavi.

3. Kar nam sporoča naše vstajenjsko praznovanje, naj bi prevzelo našo vsakdanjost, naše mišljenje, naše ravnanje

- če danes nekateri prav tako kot nekdaj farizeji pod križem z odkrito posmehljivostjo sejejo tesnobo, strah, malodušje, nam praznovanje vstajenja dopoveduje: Gospod je vstal, je z nami, nimamo razloga za malodušnost, strah;

- on je tisti, ki bo kot Sodnik živih in mrtvih stvari postavil na svoje mesto, naša vsakdanjost, obogatena z dragocenostmi, ki jih rja ne uniči in se jim tat ne more približati, ima svoj jutri: pred nami je neminljiva prihodnost.

To je veselje, upanje, optimizem in mir Gospodovega vstajenja.