Slovenska kapucinska provinca združuje 7 samostanov in ima svoj sedež na naslovu:

Kapucinski provincialat
Mekinčeva 3
1000 Ljubljana

Nastanek Slovenske kapucinske province
Prihod kapucinov k nam je povezan z misijonskim poslanstvom sv. Lovrenca Brindiškega v Prago.

• 1606 - kapitelj češko-avstrijsko štajerskega komisariata sklene, da se v Ljubljani postavi kapucinski samostan in že to leto prva kapucina prideta v Ljubljano. Temeljni kamen je škof Hren položil 25. aprila 1607, cerkev Janeza Evangelista pa je posvetil 31. avgusta 1608. Samostan je preživel jožefinske reforme, razpustila pa ga je francoska uprava leta 1809. Kapucini smo se ponovno naselili Ljubljani v Štepanji vasi
• 1609 - položen temelji kamen za gradnjo samostana v Celju. Cerkev je v čast sv. Ceciliji dne 14. oktobra 1615 posvetil škof Hren.
• 1613 - Temeljni kamen za mariborski samostan je 23. aprila položil ljubljanski škof Hren. Cerkev v čast Mariji, Materi usmiljenja, je bila posvečena 1620. Leta 1784 je cesarski dekret ukazal razpust tega samostana.
• 1618 - ustanovljena Štajerska provinca.
• 1623 - položen temeljni kamen za ptujski samostan, leta 1630 posvečena cerkev v čast sv. Frančišku. Leta 1786 je bil samostan odpravljen. Leta 1924 so se kapucini spet naselili v bližini nekdanjega samostana in prevzeli oskrbo cerkve sv. Ožbalta.
• 1637 - blagoslovljen temeljni kamen za samostan v Svetem Križu. Cerkev v čast sv. Frančišku Asiškemu je bila posvečena 1643.
• 1640 - blagoslovljen temeljni kamen za samostan v Krškem, 1644 pa je bila posvečena cerkev v čast Mariji Brezmadežni.
• 1707 - položen temelji kamen škofjeloškega samostana, 1713 pa je bila posvečena cerkev sv. Ane.
• 1921 - ustanovljena Ilirska provinca.
• 21. 7. 1967 - Ilirska provinca se razdeli na Slovenski in Hrvaški komisariat.
• 29. 10. 1974 - ustanovljena Slovenska kapucinska provinca.

Samostani in začasna bivališča. Slovenska kapucinska provinca je ohranila vse slovenske postojanke, ki so prej spadale pod Ilirsko kapucinsko provinco: Ljubljana, Celje, Kromberk, Krško, Maribor, Ptuj, Škofja Loka in Vipavski Križ. Kapucini so začasno prevzeli upravo tehle Škofijskih župnij: Črneče pri Dravogradu (1965-1974), Sele pri Slovenj Gradcu (1967-1981), Start trg pri Slovenj Gradcu (leta 1967 stalna pomoč, od leta 1970 do 1975) in Martijanci v Prekmurju (1988-1993). Leta 1988 so slovenski kapucini sprejeli v upravo Sveti Benedikt v Kančevcih, kjer so zgradili dom duhovnosti. Leta 1993 so župnijo Kromberk prepustili ponovno Koprski škofiji. V letih 1977-1979 sta bili na Ptuju in v letih 1984-1986 v Mariboru na Studencih zgrajeni novi hiši za samostanske in župnijske prostore, čeprav sta obe zasilni in neprimerni za samostan. Leta 1995 se je na Ptuju (Nova vas) začela zidava cerkve sv. Leopolda Mandiča, ki je že pod streho.

Študij slovenskih kapucinov v Slovenski kapucinski provinci. Slovenska kapucinska provinca ima veliko semenišče v Ljubljani. Študentje teologije obiskujejo Teološko fakulteto v Ljubljani. Od leta 1971 poučuje na TeoloŠki fakulteti cerkveno zgodovino p. Metod Benedik, ki je bil štiri leta dekan TF in je obenem predstojnik Instituta za cerkveno zgodovino in urednik zgodovinskega znanstvenega časopisa Acta Ecclesiastica, ki izhaja vsako leto. Vinko Škafar predava na Teološki fakulteti od leta 1983, obenem je od začetka urednik Družinske priloge Naša družina.