Praznik Brezmadežne  

1 Mz 3, 9-15.20; Ef 1, 3-6.11-12; Lk 1, 26-38

1. Mlajši brat slovanskih in slovenskih apostolov Cirila in Metoda, torej Ciril, izvrstno filozofsko in teološko izobražen, globok mislec, je kot misijonar in oznanjevalec izhajal iz misli, ki je zanj in za brata v vsem njunem delovanju  pomenila temeljno smer: misel o pradednih časteh. Zelo preprosto jo je razložil na svojem prvem misijonskem potovanju med Hazari ob Kaspijskem jezeru: moj praded Adam je bil mož časti in bogastva, potem pa je svojo prvotno čast po lastni krivdi zapravil, obubožal in bil izgnan. Jaz, njegov vnuk, zdaj iščem prejšnjo pradedovo čast. – Razlagal je: čast našega pradeda Adama je njegova neomadeževana, neokrnjena človeška narava, ožarjena z razumnostjo, ki spoznava, kar je prav, s svobodo, ki se v nobenem primeru ne odloča za slabo dejanje, z notranjim ravnovesjem, ki ne pozna negotovosti, nemirnega beganja, notranje teže, ob kateri rečemo da "boli duša". Kakšno bogastvo, ki pa je bilo z grehom zapravljeno, kakšno podrtijo je na našem planetu naredilo ponovno in ponovno odločanje za slabo, za laž, za nasilje! Mar ne silijo take okoliščine same, da kot sveta brata Ciril in Metod iščemo pradedno čast, pot do človeka resnice in pravice, krotkosti in dobrohotnosti!

2. Z današnjim praznikom imamo pred seboj osebo, ki ji edini iz vsega človeškega rodu ta pradedna čast nikoli ni bila vzeta, tista, ki jo je Bog pred stvarjenjem sveta izvolil, da bi bila sveta in brezmadežna, pred nami je Odrešenikova mati, Marija. Z eno z eno samo besedo, ki povzema vse bogastvo pradednih časti, jo imenujemo Brezmadežna! Marija je vzor in vodnica k vsemu tistemu, po čemer človekovo srce stalno hrepeni, naj se zaveda tega ali ne: postajati drugačen, biti boljši.

- Marija je bila žena trdne, neomajne vere, njena sorodnica Elizabeta ji je izrekla besede, ki opozarjajo na temelj njene brezmadežnosti: blagor ji, ki je verovala;

- na drug temelj opozarja Marija sama z besedo božjemu poslancu ob oznanjenju: glej, dekla sem, Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi – sprejme Gospodovo povabilo, zaupa, da bo Gospod vodil njena pota;

- žena razsodne modrosti se je znala poglobiti v vprašanja, kaj pravzaprav Bog želi od nje, kako naj mu s svojim življenjem odgovarja: vse te besede je ohranila zase in jih premišljevala v svojem srcu – od tod je rasla njena trdnost, da je zmogla prehoditi vse prej kot lahko pot, od Nazareta in Betlehema do Kalvarije, da je polna vdanosti v božje načrte zmogla stati pod križem, na katerega je bil pribit njen Sin. - Kako visoko ceni iskanje "pradednih časti", kako daljnosežna mu je poslušnost človeka božjim načrtom, spričuje Kristus sam z besedo: kdor spolnjuje božjo besedo, mi je brat in sestra in mati.