
Na Studencih v Mariboru zadnjih nekaj mesecev med brati kapucini videvamo nov obraz. »Br. Mitja!«, se ponavadi predstavi in zdaj že vemo, da je letos izrekel večne zaobljube. Zanimalo nas je, kdo se skriva za brado in rjavim kapucinskim habitom.
Br. Mitja, nam lahko nekaj poveš o svojem otroštvu?
Rojen sem v Cerknici mami medicinski sestri in očetu gradbeniku. Obema je ime Frančišek, oz. Frančiška. Ko sem se rodil, je bila tam že starejša sestra Erika, tako da ni bilo nikoli dolgčas. Spominjam se, kako sva se pretepala. Dolgo je bila ona močnejša od mene, nekoč pa sem jo prehitel v svojem moškem telesu in takrat je morala ona trpeti. Pri mojih šestih letih je na svet prišla mlajša sestrica Teja, ki smo jo šli iskat v porodnišnico v Postojno, jaz pa sem jo lahko podržal v rokah, vendar pazljivo, ker so rekli, da ima še mehko glavico in se lahko udre. Kako mi je bilo to čudno! Ni mi bilo preveč pri srcu, da sem jo moral voziti z vozičkom po ulici, ker je bilo preveč zanimivega dogajanja med vrstniki. Ves čas smo bili na ulici ali v gozdu. Bil sem med najmlajšimi v družbi, zato sem se moral vedno boriti za obstanek. Mami me je večkrat opozarjala, da sem preglasen, da se me sliši po celi ulici. Tega kar nisem mogel verjeti, ker sem sebe vedno videl kot tihega in negotovega.
Sorodno iz kategorije “Duhovnost”...