To je naveza tistih, ki čutimo, da so dobre družine in duhovni poklici nekaj lepega in dobrega. Ker jih cenimo, smo pripravljeni zanje dnevno zmoliti: Frančiškovo molitev: »O vzvišeni in veličastni Bog, …« in eno desetko rožnega venca.
Do 31. maja 2006 se je nam, kapucinom, v molitveni navezi za dobre družine in duhovne poklice pridružilo 259 molivcev.

Zapisano zato, da preberemo:

Papež Benedikt XVI. v poslanici za 43. svetovni molitveni dan za duhovne poklice:

Da bi odgovorili na Božji klic in se podali na pot, ni nujno biti že popoln. Vemo, da je zavedanje lastnega greha izgubljenemu sinu omogočilo, da se je odpravil na pot vrnitve in tako izkusil veselje sprave z Očetom. Človeška šibkost in omejenosti ne predstavljajo neke ovire, seveda če prispevajo k večjemu zavedanju resnice, da potrebujemo Kristusovo odrešenjsko milost. Takšno izkušnjo ima sv. Pavel, ki izpoveduje: »zato se bom zelo ponašal s svojimi slabostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč« (2 Kor 12,9). V skrivnosti Cerkve, Kristusovega skrivnostnega telesa, moč Božje ljubezni spreminja človekovo srce, ko ga usposobi za posredovanje Božje ljubezni bratom. V teku stoletij so mnogi možje in žene, ki jih je preoblikovala Božja ljubezen, posvetili svoja življenja Božjemu kraljestvu. …
Kristus, veliki Duhovnik, pa v skrbi za Cerkev v vsaki generaciji kliče osebe, ki bodo prevzele skrb za njegovo ljudstvo; posebej kliče v duhovniško službo može, ki bodo izvrševali očetovsko vlogo, ki izvira v samem Božjem očetovstvu (prim. Ef. 3,14). poslanstvo duhovnika v cerkvi je nenadomestljivo. Potemtakem, čeprav v nekaterih deželah primanjkuje duhovnikov, ne smemo nikoli izgubiti gotovosti, da Kristus še naprej zbuja može, ki kakor apostoli zapustijo vse drugo delo, se popolnoma posvetijo obhajanju svetih skrivnosti, oznanjevanju Evangelija in pastoralnemu služenju. …
Drug poseben poklic, ki zavzema v Cerkvi častno mesto, je poklic v posvečeno življenje. … Čeprav opravljajo različne službe na področju človeške vzgoje ali skrbi za uboge, v poučevanju ali v strežbi bolnikom, nimajo teh dejavnosti za glavni cilj njihovega življenja, ker je kontemplacija Božjih resničnosti in nenehna povezanost z Bogom v molitvi prva in najvažnejša služba vseh redovnikov.


dr. Zdenka Zalokar Divjak, Je lažje uspeti v poslu ali v odnosu, v: Naša družina, letnik XXVI – marec 2006– številka 3 (302), str. 20

Prvo vprašanje, ki je aktualno za današnji čas, je vprašanje odločitve o družini. Mladi se »ne morejo« odločiti za družino, ker imajo pred sabo druge cilje in tudi drug vrednostni sistem o svojem nadaljnjem življenju. Predvsem si predstavljajo, da bodo šele takrat lahko dobri partnerji in starši, če bodo imeli prej zagotovljene življenjske razmere (služba, stanovanje). V resnici pa bi se njihovo razmišljanje moralo vrteti okoli njihovega odnosa. … Kadar je v odnosu polno dvomov, strahu pred odgovornostjo skupnega bivanja in prihodnosti, se kaj hitro pojavijo vprašanja »kako«, »s čim«, »kje«. … Kadar želimo namreč osrečevati drug drugega, je samo po sebi razumljivo, da smo za to pripravljeni marsikaj narediti, žrtvovati, se tudi odpovedati.


Govoriva s svojim načinom življenja (pogovor z Matejo in Mihom Novak), v: Naša družina, letnik XXVI – marec 2006– številka 3 (302), str. 22-23:

Kako vama uspeva ohranjati zvestobo?
Miha: Vidiva, da je molitev izvir, iz katerega se nama splača zajemati. Ko še nisva bila poročena, nama je neki duhovnik rekel, naj moliva desetko rožnega venca drug za drugega, ko bova poročena, pa jo bova molila skupaj. Ta molitev naju povezuje. Dober občutek je, da to delava že enajst let! Res, to zahteva nekaj samodiscipline. Toda komu bi lagal, če bi rekel, ko pridem utrujen domov, da nimam časa za desetko? Če je dovolj časa, da v petnajstih minutah pojem večerjo, je dovolj časa tudi za desetko, ki vzame dve minuti.
Mateja: Najin večerni obred je tudi, da greva, ko otroci zaspijo, vsak večer na kratek sprehod s psom, pa naj je to ob deveti ali deseti uri. Takrat se pomeniva o stvareh, ki si jih ne moreva povedati čez dan.

Kaj vama pomeni materinstvo, očetovstvo?
Miha: Ko »pogruntaš«, da ti ukvarjanje s samim seboj ne prinaša sreče, da je sreča v tem, da si z otroki, da z njimi odkrivaš nove svetove, ti to osmišljuje življenje.
Mateja: To, da lahko posredujem življenje, se mi zdi velik dar, milost, ki mi je bila dana, lahko mi tudi ne bi bila. Temu se bolj čudim zdaj, ob prvih nosečnostih o tem nisem toliko premišljevala. Lepo je tudi, da lahko hvaležnost, ki jo čutim do svojih staršev, na neki način izkazujem naprej svojim otrokom.


Sklad molitvene naveze

Prva pobuda sklada molitvene naveze je bila omogočiti družini, ki si sama tega ne bi mogla privoščiti, romanje v Assisi. Romanje je bilo od 25. do 29. aprila 2006. Skupaj z vami, dragi molivci, smo omogočili, da se je romanja udeležila družina s 6 otroki. Hvala vsem, ki se prispevali svoj dar.

1. shod molivcev za dobre družine in duhovne poklice

Shod bo na praznik sv. patra Pija iz Pitrelcine, 23. septembra 2006 v Škofji Loki. Ta dan želimo slovenski kapucini obeležiti tudi hvaležnost za 400 letno navzočnost kapucinov v Sloveniji in 300 letnico našega samostana v Škofji Loki. Dobrodošli v Škofji Loki.
Program:

14.00 program za molivce
15.30 molitvena ura
16.00 sveta maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran.

Kdor se še želi pridružiti Molitveni navezi za dobre družine in duhovne poklice, naj na naslov: Slovenska kapucinska provinca, Mekinčeva 3, 1000 LJUBLJANA sporoči: ime in priimek, če želi, nam lahko zaupa tudi naslov, telefonsko številko in elektronski naslov.

Vedno dobrodošli tudi na internetnih straneh: http://www.kapucini.si, kjer bosta našli tudi strani o molitveni navezi.