Juhej, postal bom brat kapucin!

Kristus, naš najmodrejši učitelj je rekel mladeniču, ki je izrazil željo po večnem zveličanju: »Če hočeš biti popoln, prodaj vse kar imaš in daj revnim!« Njegov posnemovalec Frančišek ni tega le sam naredil in tako učil tiste, ki jih je spremljal, ampak je to zapovedal v svojem Vodilu.

Res je, da fantje, ki odkrijejo lepoto ljubezni Boga, ne morejo biti tiho in zato lahko to podarijo naprej. Življenje v kapucinskem bratstvu omogoča, da to ljubezen najprej živimo v odnosu z Gospodom v molitvi in skupnem bratskem življenju. To pa naj bi potem prinašali k ljudem, ki jih srečujemo. Resničnost takega življenja je utemeljena na veri. Zato je potrebno, da se človek v tej veri dobro zakorenini. Prehoditi mora neko pot začetne vzgoje kot: kandidat, postulant, eno leto novinec in ponovinec do večnih zaobljub. Naj nam za boljše razumevanje te vzgojne poti pomaga ta zgodba.

Zelo dober vrtanar je na nekem vrtu videl prekrasno mlado drevo. Zaželel si je, da ga presadi v svoj vrt. Z vso ljubeznijo ga je izruval, lepo zavil in ljubeče prinesel domov. Tam je skrbno pripravil zemljo in ga posadil. Toda malo je ovenelo, čeprav so bili pogoji za preživetje v njegovem vrtu boljši. Skrbno ga je varoval in opazoval. Počasi je v to rodovitno zemljo spet pognalo svoje korenine in si s tem zagotovilo preživetje. Ko je vrtnar ugotovil, da si je opomoglo, mu je dodal še oporo (kol) ob katero je oprl to dragoceno drevo. Tako je bilo drevo pripravljeno že na prve vetrove in nevihte. Opora mu je omogočila lepo obliko in stabilnost. Počasi pognalo zelo zdrave korenine. Dobivalo je tudi moč za rast. Pognalo je močne veje in v treh letih že prve plodove. Vrtnar pa je bil tega drevesa zelo vesel, ker mu je zelo lepo krasilo vrt in mu dajalo sadove.

Tej primeri bi lahko primerjali tudi začetno vzgojo pri bratih kapucinih. Prva stopnja je KANDIDATURA. Kandidat ima v tem času možnost spoznati življenje reda, je pa še v močnem stiku s domačimi. Če primerajam z našim drevesom je to čas, ko smo odkrili njegovo lepoto in vrtnar že razmišlja za presaditev. Ta čas je različno dolg.

Naslednja stopnja je POSTULAT. V času enega leta se fant že pripravlja in spoznava življenje bratov. To leto preživlja v samostanu, skupaj z brati, ostalimi postulanti in vzgojiteljem, ki je zanje določen. Postulant že moli in dela z brati. Preverja, kako poteka življenje bratov in preverja svoja pričakovanja. To leto ne študira in ne opravlja kašne druge pastoralne zadolžitve. To leto je čas in prostor, da se v sebi umiri in pripravi prostor za Gospoda. Če primerjamo z našim drevesom, je to čas, ko je vrtnar presadil drevo. V tem času se vrtnar in drevo privajata drug na drugega.

Potem pa sledi NOVICIAT, ki traja eno leto. To je leto, ki ga novinec preživi v določenem samostanu, skupaj z drugimi novinci in vzgojiteljem. Glavno poslanstvo je biti z Gospodom, brati in samim seboj, ter iskreno iskati, kaj je Božja volja. Če novinec spozna, da lahko kot brat kapucin podari svoje življenje za Kristusa, v preprostosti, molitvi, pokori in veselju z Božjo pomočjo, s pomočjo bratov in svetnikov, potem po enem letu izreče začasno zaobljubo za eno leto in odgovori pred brati in Božjim občestvom svoj »Tukaj sem!«. Noviciat je čas, ko je možnost umika se od vseh zunanjih vplivov. Omejeni so tudi drugi stiki z domačimi in prijatelji. Vse to pa ima en sam namen, srečati vse s svojo najglobljo poklicanostjo in obdarovanostjo v Bogu. Leto noviciata je ukoreninjanje v Kristusa. To je najpomembnejši čas, ko se pri drevesu na zunaj zelo malo vidi, vse dogajanje pa je v zemlji - proces ukoreninjanja. Vse to bo dalo močno in zdravo rast ter sadove.

Po letu noviciata sledi čas PONOVICIATA (različno dolg, od 3 do 6 let). V tem času brat preko svoje originalnosti in darov preverja, kje je njegovo mesto v kapucinskem bratstvu. Lahko se odloči za pot duhovništva, na katerega se pripravlja s teološkim študijem, lahko pa se odloči, za brata neduhovnika. Tu se pokaže, kaj bi mu najbolj lahko pomagalo, da bi postavil svojo osebnost in obdarjenost na pravo mesto. Po tem določenem času, ko brat ugotovi, kakšna je Božja volja za njegovo življenje, napiše prošnjo za to, da bi bil za vedno kapucin. Če bratje skupaj uvidijo, da je odločitev pravilna, lahko brat naredi večne zaobljube, in za vedno izreče »tukaj sem!«
To je začetna pot, ki pa se ne zaključi. To je čas, ko na tvojem drevesu začnejo poganjati prvi sadeži, a pravo drevo bo svojo podobo dobivalo šele skozi čas.

Upamo, da bo naša karizma še lahko živela in da bi fantje, ki se čutijo nagovorjene v predanosti in veselju odgovorili Bogu in stopili na to lepo pot.

Fantje, pogumno, saj smo v Gospodovih očeh zares ljubljeni in dragoceni, svetniki vas podpirajo mi bratje pa vam bomo po svojih močeh pomagali.
bratje kapucini