22. navadna nedelja 

Sir 3, 17-18. 20. 28-29; Heb 12, 18-19. 22-24a; Lk 14, 1. 7-14

1. Beseda nam v prvem berilu in v evangeliju spregovori o človeški kvaliteti, ki je v našem okolju prej prezirana kot cenjena, o ponižnosti. Slovar slovenskega knjižnega jezika piše, da je ponižen, kdor "podcenjuje svoj pomen, vrednost, kdor kaže do ljudi podrejen odnos", v šoli so nam dopovedovali, da je Cerkev poudarjala ponižnost, da bi laže gospodovala na ljudmi. V sodobnih dosežkih znanosti in tehnike marsikdo vidi pravi posmeh ponižnosti. Če je tako, potem se res ne kaže potegovati zanjo, saj človeka razvrednoti v temeljih njegove osebe, jemlje mu pokončnost, odločnost, dostojanstvo. Pa vendar jo današnja Beseda priporoča, jo hvali, ji veliko obeta.

2. Poglejmo nekatere poudarke, ki jih razvrsti pred nami:

- starozavezna, preskušena modrost pravi: izvršuj svoja dela v ponižnosti in boš priljubljen – je mar potrebno globoko umovanje, da bi ugotovili, kdo nam je bolj pri srcu: skromen, ponižen, preprost človek, ki drugega spoštuje in upošteva, ali nadutež, ki je vse okrog njega manj vredno, ki zna videti le zviška, ki vse ve in ima edini prav, ki ne trpi ugovora; 

- še naprej ugotavlja ta preskušena modrost: za rane oholega ni zdravila, zel hudobije se je v njem ukoreninila – tudi to nam je dobro znano, pa ne gre samo za diktatorje nekdanjega in sedanjega časa, in ne samo za zvezdnike, ki so kar bolni, če niso najboljši in v središču pozornosti, ampak tudi za vsakogar od nas, ko se skušamo postavljati pred druge in nad druge, smo pomembni če ne že nenadomestljivi, kako smo prizadeti, užaljeni, ranjeni v ponosu, če se naše umišljene pomembnosti ne upošteva;

- Gospod to našo vsakdanjost zajame še širše: kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan – odločno je proti človeški logiki uveljavljanja s komolci, ki seveda vedno gre na račun drugega in poudarja, da je ponižnost, skromnost, majhnost tisto, kar človeka nazadnje naredi velikega, pred Bogom in prav tako v očeh ljudi!

3. Sporočilo današnje Besede nikakor ne zagovarja poniževanja človeka, ampak le pravilno in primerno vrednotenje. Je kaj drugega, kot modrovanje tistih, ki v ponižnost gledajo razčlovečenje človeka, ko se pa sami povzpnejo za eno stopnico višje, pa od drugih zahtevajo hlapčevsko ponižnost. Beseda želi povedati: človek je bitje, ki ga razum in svobodna volja dvigata daleč nad druga bitja, je pa vendar ustvarjen, odvisen od Stvarnika, neskončnega, vsevednega in vsemogočnega. Naj se človek zaveda svojega dostojanstva in svoje odvisnosti od Stvarnika, naj to spoštuje pri slehernem človeku.