10. navadna nedelja 

1 Kr 17, 17-24; Gal 1, 11-19; Lk 7, 11-17

1. Kakšna podobnost med evangelijem in berilom iz starozavezne Knjige kraljev! V obeh besedilih mati vdova žaluje za mrtvim sinom, v obeh se mrtvi sin vrača v življenje. In kakšna razlika! Prerok Elija se mora s prošnjo obrniti na tistega, ki je edini gospodar nad življenjem: Gospod, moj Bog, prosim, naj se vrne duša tega dečka zopet vanj. Čisto drugače ravna Jezus, ko pri mestnih vratih v Nainu ugleda pogrebce edinca matere vdove: mladenič rečem ti, vstani. Kako jasno se iz njegovega nastopa začuti, da je na delu gospodar življenja, tisti, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, ki nikogar ne prosi za življenje, ampak ga sam daje. Osrednje sporočilo tega evangeljskega dogodka so navzoči povzeli z glasnim vzklikanjem: Bog je obiskal svoje ljudstvo.

2. Misel, ki so jo rojaki iz Naina izrazili s tako samodejnim vzklikanjem, pa ni le strnjen opis dogodka ob Jezusovem prihodu v ta kraj. Je zelo zgoščen povzetek vsega Gospodovega poslanstva na zemlji, od napovedi prihoda do vnebohoda. Še več, je v jedru povzeta vsebina odnosa Boga do človeka, ki je zanj posebej značilno, da se iz neskončnosti vedno znova "obiskuje" človeka, po dogajanjih in po ljudeh, najbolj "v živo" po svojem učlovečenem Sinu:

- vso tisto skrb, s katero Bog gleda na človeka v njegovih najrazličnejših zadregah, ki segajo od vsakdanje skrbi za kruh do morečega občutka osamljenosti, starozavezna pesem povzema z besedami: obiskal si zemljo in ji dal obilje, z mnogimi rečmi si jo obogatil;

- najneposrednejši in najpopolnejši obisk Boga med ljudmi je druga božja oseba v telesu bivajoča med ljudmi, in Krstnikov oče Zaharija o njem poln Svetega Duha vzklika: hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje – hvalnica, ki v bogoslužju Cerkve dan za dnem kliče v spomin Gospodov obisk človeku in obenem vabi k zahvaljevanju;

- Kristus, vstajenje in življenje, božji Sin, ki je v telesu "obiskal" našo človeškost, je s tem svojim obiskom v našo umrljivost in končnost vsejal klico večnosti: ni k življenju obudil le fanta iz Naina, ampak vsemu človeštvu prinaša življenje v obilju, neminljivost, s tem namenom je obiskal svoje ljudstvo.

3. Današnja Beseda zveni vstajenjsko. Pravo nasprotje miselnosti sodobnega človeka, ki ga tlači tesnoba pred smrtjo, pred neizbežnim padcem v nič, kot pravijo sodobni filozofi. V tej tesnobi, ki je ne more potlačiti nobena droga in ne utišati hrup, Bog obiskuje svoje ljudstvo. Vanjo vstopa s svojim vstajenjskim sporočilom, ki ga je ob slehernem Gospodovem dnevu slišati v naših cerkvah. Naj bi to sporočilo veselja in upanja nenehno odmevalo tudi v naši srcih!